Institut »Jožef Stefan« na podlagi Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (Uradni list RS, št. 186/21), Splošnega akta o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 87/22), Pravilnika o izboru in (so)financiranju doktorandk in doktorandov iz programskega stebra stabilnega financiranja z dne 8. 6. 2022 in Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 s spremembami in dopolnitvami) objavlja
JAVNI RAZPIS
za kandidatke in kandidate za mlade raziskovalke in mlade raziskovalce
pri izbranih mentoricah in mentorjih
v letu 2024
Vsi obrazci:
Rok za oddajo prijav je 7. maj 2024.
Obrazce je potrebno poslati na elektronski naslov: mr2024@ijs.si.
Naziv doktorica oz. doktor znanosti
Redna zaposlitev
Delo v inovativnem okolju
Delo z vrhunskimi strokovnjaki
Mednarodno sodelovanje
Mentorji
Biokemija in molekularna biologija
Prof. dr. Dušan Turk
Osnovna vloga endosomalno/lizosomalnega sistema je razgradnja beljakovin (Turk in sod., 2012). Poleg nespecifične proteolize v kislem okolju endosomov/lizosomov imajo proteolitični encimi cisteinski katepsini tudi specifične vloge, kot je cepitev kolagena s katepsinom...
Dr. Georgy Mikhaylov
Prof. dr. Marko Fonović
Doc. dr. Livija Tušar
V okviru nedavno objavljene statistične analize približno 30.000 substratov katepsinov K, V, B, L, S in F smo vzpostavili programsko platformo SAPS-ESI ("Statistični pristop k specifični interakciji peptidni substrat – encim"), ki vsebuje nove pristope in algoritme za...
Biologija
Dr. Tilen Koklič
Napovedovanje bolezni, povezanih s kroničnimi vnetji, trenutno ovira pomanjkanje mehanističnega razumevanja in trenutno omejen doseg toksikoloških preiskav. Za odkritje mehanizma odgovornega za sprožanje kroničnega vnetja v pljučih po inhalaciji nanodelcev smo...
Doc. dr. Iztok Urbančič
O našem delu Znano je, da življenje v onesnaženem okolju predstavlja veliko tveganje za naše zdravje – povečuje verjetnost za razvoj raka, pljučnih, srčno-žilnih ter nevrodegenerativnih obolenj – vendar so posamezni koraki razvoja bolezni povečini še neznani. V...
Biotehnologija
Prof. dr. Aleš Lapanje
Čeprav je danes veliko znanega o sestavi in delovanju mikrobnih združb, pa je trenutno zelo malo znano o tem kako prostorsko razporejanje mikrobnih celic vpliva na metabolne procese, sestavo združbe, medvrstne interakcije ipd. To je predvsem posledica tega, ker...
Doc. dr. Ana Mitrović
Mladi raziskovalec/raziskovalka bo delovala na Odseku za biotehnologijo B3 na Inštitutu »Jožef Stefan« znotraj skupine, ki se ukvarja s proteolitičnim sistemom in rakom. Osrednja tematika raziskovalnega dela bodo cisteinske peptidaze, njihova vloga pri raku in...
Izr. prof. dr. Aleš Berlec
V zadnjih letih se zavedanje o pomenu človeške mikrobiote (nabora vseh mikroorganizmov, ki živijo na našem telesu) pri številnih boleznih povečuje. Raziskave mikrobiote se dopolnjujejo z raziskavami probiotikov in uporabe bakterij pri zdravljenju (bakterioterapija). V...
Prof. dr. Boris Rogelj
Elektronske komponente in tehnologije
Doc. dr. Kristina Žagar Soderžnik
Doc. dr. Aleksander Matavž
Zaradi omrežja por na molekularni skali so nanoporozni materiali spužve za pline. Njihove specifične adsorpcijske lastnosti omogočajo, da jih uporabimo v senzorjih hlapnih organskih molekul (VOCs). Zaznavanje le teh je bistvenega pomena pri spremljanju onesnaženosti...
Prof. dr. Alenka Vesel
Delo mlade raziskovalke oziroma raziskovalca bo potekalo v interdisciplinarni skupini, ki se ukvarja z razvojem novih plazemskih tehnologij in preiskavami površin materialov. Kandidatka oz. kandidat bo pri svojem delu uporabljal najsodobnejšo opremo in sodobne...
Prof. dr. Hana Uršič Nemevšek
Iščemo kandidatko ali kandidata za doktorski študij ter zaposlitev na Inštitutu Jožef Stefan na področju raziskav materialov z zanimivimi električnimi in magnetnimi lastnostmi. Delo bo zajemalo raziskave z mikroskopom na atomsko silo (ang. atomic force microscopy,...
Dr. Matejka Podlogar
Dr. Vincenc Nemanič
Energetika
Dr. Martin Draksler
Doc. dr. Marko Štrok
Za varno odlaganje radioaktivnih odpadkov je ključna njihova karakterizacija saj je pred odlaganjem pomembno natančno poznati inventar radionuklidov v odpadkih. Večino radionuklidov v odpadkih, ki so sevalci gama se da karakterizirati z nedestruktivnimi metodami, kot...
Prof. dr. Luka Snoj
Doc. dr. Sabina Markelj
Delo bo potekalo na Odseku za fiziko nizkih in srednjih energij (F2) na edinem slovenskem 2 MV pospeševalniku https://f2.ijs.si/sl/infrastruktura/2020071509342251/mic--mikroanalitski-center , v dinamičnem in sproščenem okolju. Zajemalo bi predvsem eksperimentalno delo...
Fizika
Doc. dr. Marko Bračko
Doc. dr. Igor Mandić
Doc. dr. Miha Muškinja
Prof. dr. Rok Pestotnik
Doc. dr. Urban Simončič
Prof. dr. Boris Majaron
Zadnje objave naše skupine najdete na: https://www.researchgate.net/profile/Boris-Majaron
Prof. dr. Janez Štrancar
Dr. Tilen Koklič
Napovedovanje bolezni, povezanih s kroničnimi vnetji, trenutno ovira pomanjkanje mehanističnega razumevanja in trenutno omejen doseg toksikoloških preiskav. Za odkritje mehanizma odgovornega za sprožanje kroničnega vnetja v pljučih po inhalaciji nanodelcev smo...
Prof. dr. Denis Arčon
Doc. dr. Aleksander Matavž
Zaradi omrežja por na molekularni skali so nanoporozni materiali spužve za pline. Njihove specifične adsorpcijske lastnosti omogočajo, da jih uporabimo v senzorjih hlapnih organskih molekul (VOCs). Zaznavanje le teh je bistvenega pomena pri spremljanju onesnaženosti...
Dr. Venkata Subba Rao Jampani
Tekoči kristali (TK) so pogosti v vsakem gospodinjstvu kot prikazovalne naprave in so prav tako široko uporabljeni v znanstvenih raziskavah kot različne optične komponente, kot so prostorski svetlobni modulatorji, optične leče in senzorji. Ključna značilnost visoke...
Prof. dr. Alenka Vesel
Delo mlade raziskovalke oziroma raziskovalca bo potekalo v interdisciplinarni skupini, ki se ukvarja z razvojem novih plazemskih tehnologij in preiskavami površin materialov. Kandidatka oz. kandidat bo pri svojem delu uporabljal najsodobnejšo opremo in sodobne...
Doc. dr. Jernej Mravlje
Prof. dr. Jernej Fesel Kamenik
Redki semileptonski procesi, to so procesi, v katerih sodelujejo tako kvarki kot leptoni in so zastrti zaradi strukture kvarkovskih ali leptonskih okusov, igrajo ključno vlogo tako pri razumevanju in preverjanju napovedi standardne teorije osnovnih delcev, kot pri...
Prof. dr. Luka Snoj
Dr. Nerea Sebastian Ugarteche
Nematski tekoči kristali (NLC) so znani že več let in se na široko izkoriščajo v sodobnih tehnologijah zaslonov, ki so večmilijonski posel. Ključni vidik njihove uporabnosti je edinstvena kombinacija fluidnosti, anizotropnih fizikalnih lastnosti in možnosti za...
Izr. prof. dr. Natan Osterman
Dr. Gašper Kokot
Koloidna aktivna snov je sistem več sto mikroskopskih delcev, ki jih zunanja polja poženejo iz ravnovesja. Spontano se kolektivno organizirajo v netrivialne statične in dinamične vzorce, ki jih lahko nadzorujemo z zunanjim poljem. Ti vzorci so za velikostne rede večji...
Doc. dr. Alenka Mertelj
Nedavno odkriti feroelektrični nematski tekoči kristali (FNLC) so edinstveni primeri tekočih materialov. Imajo tako lastnosti feroelektričnih trdnih materialov, ki imajo zelo pomembno vlogo v številnih vsakodnevnih napravah in tudi v visokotehnoloških aplikacijah, od...
Dr. Igor Vaskivskyi
Močno korelirani materiali oziroma materiali, pri katerih ne smemo zanemariti Coulombove interakcije med elektroni, so postali zelo pomembni za tehnologijo in znanost. Izkazujejo bogato paleto vznemirljivih lastnosti, kot so prehodi kovina-izolator, nekonvencionalna...
Prof. dr. Dragan D. Mihailović
Neravnovesna stanja snovi so v zadnjih letih postala zelo zanimiva zaradi njihove velike pomembnosti na različnih področjih fizike. S hitrim razvojem novih časovno ločenih tehnik je bila nedavno razjasnjena časovna dinamika konkurenčnih procesov in interakcij v...
Doc. dr. Matjaž Humar
Prof. dr. Miha Ravnik
Prof. dr. Zdravko Kutnjak
Prof. dr. Andrej Zorko
Mladi raziskovalec oz. raziskovalka bo raziskoval/a področje kvantnih materialov, točneje geometrijsko frustrirane magnetne sisteme. Dandanes je to eno najbolj aktivnih področij fizike trdne snovi, z mnogimi odprtimi vprašanji in velikim potencialom v sodobnih...
Doc. dr. Iztok Urbančič
O našem delu Znano je, da življenje v onesnaženem okolju predstavlja veliko tveganje za naše zdravje – povečuje verjetnost za razvoj raka, pljučnih, srčno-žilnih ter nevrodegenerativnih obolenj – vendar so posamezni koraki razvoja bolezni povečini še neznani. V...
Doc. dr. Matjaž Vencelj
Doc. dr. Klemen Bučar
Na Odseku za fiziko nizkih in srednjih energij (F2) izvajamo osnovne raziskave na področju jedrske in atomske fizike, poleg tega pa pridobljeno znanje uporabljamo pri reševanju interdisciplinarnih raziskovalnih problemov, kot so radiološki nadzor okolja, raziskave...
Doc. dr. Matej Kanduč
Doktorski kandidat bo delal v skupini za biofiziko Odseka za teoretično fiziko (F-1). Pridružil se bo vzpostavljeni raziskovalni mreži dr. Kanduča, sestavljenemi iz več članov skupine ter raziskovalcev iz tujih institucij, predvsem iz Nemčije. Raziskave bodo...
Dr. Zala Lenarčič
Vzbujenje kvantne materije izven ravnovesja izziva naše razumevanje in intuicijo, buri našo domišljijo, da presežemo omejitve, ki jih daje ravnovesje. V našem razumevanju ekvilibracije vzbujenih kvantnih sistemov igrajo simetrije ključno vlogo, saj lahko posredujejo...
Kemija
Dr. Igor Živković
Splošni cilj programa je obravnavati temeljna znanstvena vprašanja o naravnih okoljskih sistemih in procesih na različnih ravneh, njihove interakcije in odzive na človekove dejavnosti ter zagotoviti znanstvene dokaze za razvoj tehničnih rešitev in upravljanja,...
Dr. Matic Poberžnik
V okviru usposabljanja se bo mladi(a) raziskovalec(ka) osredotočal(a) na razvoj splošnega in fleksibilnega računalniškega ogrodja za izvajanje sprotnih kinetičnih Monte Carlo (kMC) simulacij. Kinetični Monte Carlo je metoda, pri kateri simuliramo časovno evolucijo...
Doc. dr. Gašper Tavčar
Prof. dr. Alenka Vesel
Delo mlade raziskovalke oziroma raziskovalca bo potekalo v interdisciplinarni skupini, ki se ukvarja z razvojem novih plazemskih tehnologij in preiskavami površin materialov. Kandidatka oz. kandidat bo pri svojem delu uporabljal najsodobnejšo opremo in sodobne...
Prof. dr. Anton Kokalj
Mlada raziskovalka/mlad raziskovalec se bo osredotočila/osredotočil na kvantnokemijsko modeliranje materialov na podlagi metode gostotnega funkcionala (angl. DFT). Kandidatka/Kandidat lahko izbira med več temami, od modeliranja najsodobnejših funkcionalnih energetskih...
Doc. dr. Evgeny Goreshnik
Cilj tega projekta je razviti bakrove(I)-halidne mreže. Ta vrsta MOFov bi lahko imela zelo izjemne fizikalne lastnosti in možnosti uporabe. Kovinsko-organska ogrodja (MOF) so poseben razred materialov, ki ponujajo visoko stopnjo strukturne in funkcionalne...
Matematika
Dr. Gregor Kosec
Numerično modeliranje vse bolj zapletenih fizikalnih sistemov nam omogoča vpogled v vrsto pomembnih vprašanj, kot so okoljski problemi, izboljšave tehnoloških procesov, razvoj biomedicinskih aplikacij itd. Matematični modeli pogosto vsebujejo sisteme sklopljenih...
Materiali
Dr. Marjeta Maček Kržmanc
Oblika, vrsta izpostavljenih ploskev in defekti lahko močno vplivajo na katalitske in fotokatalitske lastnosti nanostrukturiranih delcev. Eden izmed načinov za načrtovanje nanodelcev z obliko, drugačno od termodinamske, so topokemijske pretvorbe. Snovanje takšnih ...
Doc. dr. Sašo Gyergyek
Katalizatorji sodelujejo pri približno 80 % vseh kemijskih pretvorb, od katerih smo kot družba odvisni. Učinkovit in stabilen katalizator je zato ključnega pomena za pridobivanje potrebnih spojin. Med drugimi ukrepi je za doseganje ciljev zelenega prehoda pomembna...
Doc. dr. Kristina Žagar Soderžnik
Prof. dr. Andraž Kocjan
Prof. dr. Andreja Benčan Golob
Za uspešno uporabo materialov v elektroniki je ključno temeljito razumevanje njihovih strukturnih lastnosti do atomske ravni. Mladi raziskovalec se bo specializiral za delo na presevnem elektronskem mikroskopu z atomsko ločljivostjo. Raziskave bodo vključevale...
Dr. Matic Poberžnik
V okviru usposabljanja se bo mladi(a) raziskovalec(ka) osredotočal(a) na razvoj splošnega in fleksibilnega računalniškega ogrodja za izvajanje sprotnih kinetičnih Monte Carlo (kMC) simulacij. Kinetični Monte Carlo je metoda, pri kateri simuliramo časovno evolucijo...
Doc. dr. Aleksander Matavž
Zaradi omrežja por na molekularni skali so nanoporozni materiali spužve za pline. Njihove specifične adsorpcijske lastnosti omogočajo, da jih uporabimo v senzorjih hlapnih organskih molekul (VOCs). Zaznavanje le teh je bistvenega pomena pri spremljanju onesnaženosti...
Prof. dr. Tadej Rojac
Prof. dr. Anton Kokalj
Mlada raziskovalka/mlad raziskovalec se bo osredotočila/osredotočil na kvantnokemijsko modeliranje materialov na podlagi metode gostotnega funkcionala (angl. DFT). Kandidatka/Kandidat lahko izbira med več temami, od modeliranja najsodobnejših funkcionalnih energetskih...
Dr. Matejka Podlogar
Procesno strojništvo
Dr. Matej Tekavčič
Večfazne tokove plina in kapljevine lahko najdemo v različnih industrijskih sistemih v procesni tehniki, kemijskem inženirstvu, farmaciji, pridobivanju naravnih virov, in proizvodnji energije, vključno z jedrskimi reaktorji. Pomembne lastnosti, kot sta tlačni padec in...
Dr. Mitja Uršič
Proizvodne tehnologije in sistemi
Računalništvo in informatika
Doc. dr. Senja Pollak
Doc. dr. Aleksandra Rashkovska Koceva
Dr. Mitja Luštrek
Staranje prebivalstva prinaša vedno večjo obremenitev zdravstvenega sistema, pri čemer umetna inteligenca lahko pomembno pomaga: bolnikom lahko nudi zdravstvene nasvete, prilagojene njihovim osebnim potrebam in trenutnim okoliščinam, zdravnikom pa podporo pri...
Doc. dr. Tea Tušar
Reševanje praktičnih optimizacijskih problemov je lahko zelo zahtevno. Številni namreč vsebujejo več nasprotujočih si kriterijev, ki jih želimo optimirati, in znatne omejitve. Poleg tega vrednotenje rešitev pogosto poteka s pomočjo simulacije, kar pomeni, da je...
Sistemi in kibernetika
Dr. Samo Gerkšič
Doc. dr. Matija Perne
Matematični model je skupek matematičnih formul, ki posnema obnašanje preučevanega sistema. Z njim se lahko o sistemu naučimo, česar se neposredno z meritvami ne moremo. Lahko na primer simuliramo, kako bi se obnašal pri drugačnih robnih pogojih, ali pa kakšno bo...
Dr. Dejan Gradišar
Doc. dr. Damir Vrančič
Dr. Miha Glavan
Prof. dr. Juš Kocijan
Cilji predlaganega raziskovalnega projekta so razviti metode za modeliranje dinamičnih sistemov, ki temeljijo na metodah strojnega učenja, kot je modeliranje z jedrnimi metodami, ali izboljšati obstoječe postopke modeliranja, ki temeljijo na podatkih, da bi bili bolj...
Telekomunikacije
Izr. prof. dr. Andrej Hrovat
Za dosego povsod navzoče brezžične inteligence, ki uporabnikom prek brezžične povezave zagotavlja pametne storitve z zavedanjem konteksta kjer koli na svetu, so zaznavanje v realnem času in natančne informacije o lokaciji v kombinaciji z visoko zmogljivimi...
Dr. Samed Bajrić
Dr. Carolina Fortuna
Predstavitveno učenje vključuje niz tehnik strojnega učenja (SU), ki se učijo predstaviti neobdelane podatke na najbolj preprost in intuitiven način. Ta predstavitev se nato uporabi za nadaljnje učenje modelov SU ter pomaga pri odločanju s pomočjo napovedovanja...
Prof. dr. Aleš Švigelj
Raziskovalni program v okvitu katerega bo potekalo raziskovanje se ukvarja s komunikacijskimi omrežji in storitvami, s poudarkom na brezžičnih komunikacijah, ki so v zadnjih dveh desetletjih prodrle v vsa področja življenja in družbe. Mobilna omrežja 5G/6G in internet...
Dr. Tanja Pavleska
Raziskovalni program "Tehnologije interneta prihodnosti: koncepti, arhitekture, storitve in družbeno-ekonomski vidiki" je namenjen mladim raziskovalcem, ki si želijo poglobiti svoje znanje o naprednih internetnih tehnologijah in razumeti njihov vpliv na sodobno...
Doc. dr. Tomaž Klobučar
Sodobni informacijski in komunikacijski sistemi in omrežja so vse bolj dinamični, porazdeljeni in kompleksni, zato potrebujejo proaktivno zaščito za preprečitev ali ublažitev posledic vse pogostejših in bolj prefinjenih kibernetskih napadov, kar še zlasti velja za...