Prof. dr. Luka Snoj

Luka Snoj je vodja reaktorja TRIGA, vodja oddelka za reaktorsko fiziko na Institutu “Jožef Stefan” in redni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Njegovo raziskovalno delo se osredotoča predvsem na teoretično reaktorsko fiziko, povezano s praktičnimi aplikacijami v energetskih in raziskovalnih reaktorjih, zlasti na Monte Carlo transport nevtronov in fotonov v fisijskih in fuzijskih jedrskih reaktorjih.

https://f8.ijs.si/snoj/

Raziskovalni program: Reaktorska fizika
Tema usposabljanja: Fizika fuzijskij in fisijskih jedrskih reaktorjev

Zanesljivi in razpoložljivi viri energije igrajo osrednjo vlogo pri premagovanju številnih izzivov, s katerimi se bo človeštvo srečevalo v naslednjih desetletjih. S poslabšanjem podnebne krize, svet nujno potrebuje trajnostne, ogljično nevtralne in zanesljive energetske vire za napajanje naših domov, industrije in prevoznih sredstev. Jedrska energija izstopa med različnimi možnostmi kot vodilna in ponuja prepričljivo kombinacijo proizvodnje električne energije brez ogljikovih emisij, učinkovitosti ter zanesljivosti. To dejstvo je bilo ponovno potrjeno na nedavnem vrhu COP 28, kjer so vlade z vsega sveta priznale ključno vlogo jedrske energije pri prehodu v nizkoogljično prihodnost. Čeprav lahko velike jedrske elektrarne proizvedejo velike količine električne energije z nizkimi emisijami toplogrednih plinov, je njihovo delovanje optimizirano za pasovno obratovanje. Majhni modularni reaktorji ponujajo možnost prilagodljive umestitve, izboljšanih varnostnih sistemov in manjšo količino jedrskih odpadkov v primerjavi s konvencionalnimi velikimi elektrarnami, vendar imajo podobno hibo kot obstoječe velike jedrske elektrarne, in sicer neprilagodljivost glede na potrebe po različni vrsti energije.

Na podlagi načela Charlesa Darwina, da preživijo tisti, ki so najbolj prilagodljivi spremembam, si prizadevamo za raziskave in razvoj platforme DARWIN – Prilagodljiv reaktor z izmenljivimi komponentami. Platforma DARWIN omogoča prilagodljivost hitro spreminjajočemu se okolju proizvodnje energije in je vsestranska platforma, zasnovana za omogočanje prehodnih tehnologij. DARWIN bo zasnovan tako, da se lahko rektorska sredica in sekundarni sistemi prilagodijo specifičnim potrebam, bodisi za proizvodnjo električne energije, neposredno ogrevanje, radiokemijo, črpanje ob poplavah, obdelava odpadkov, proizvodnjo izotopov, desalinizacijo ali proizvodnjo vodika.

Projekt bo sprva usmerjen v razumevanje trenutnih potreb po energiji in potreb po alternativni uporabi jedrske energije. Na podlagi teh potreb bo zasnovan niz spremenljivih reaktorskih elementov, ki se bodo ukvarjali s štirimi predvidenimi zasnovami modulov: modulom za hitro odzivanje, modulom z visokim fluksom nevtronov, modulom z visoko temperaturo in modulom z naravnim jedrskim gorivom. Na ključni točki projekta bodo obravnavane temeljne lastnosti zasnov reaktorja, kot so kritičnost, nadzor reaktivnosti, hlajenje, jedrski odpadki in povezljivost elementov.