Sistemi in kibernetika

Prof. dr. Damir Vrančić

Dr. Damir Vrančić je leta 1991, 1995 in 1997 zaključil dodiplomski, magistrski in doktorski študij na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (smer avtomatika). Od leta 1992 dela na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani, Slovenija, na Odseku za sisteme in vodenje. Njegove raziskave segajo na področja vodenja in identifikacije sistemov, nastavljanja parametrov regulatorjev ter zaščite pred integralskim pobegom. Dr. Vrančić je avtor ali soavtor več kot 50 člankov v revijah SCI na področju avtomatike. V bazi Scopus so njegova dela prejela 1200 čistih citatov.

Raziskovalni program: Vodenje in identifikacija sistemov
Tema usposabljanja:

Nove regulacijske strukture in nove metode nastavljanja parametrov regulatorjev in identifikacije procesov

 

Raziskovalna tematika 1: Vodenje procesov na osnovi lastnega odziva procesa

Osnovni princip zaprtozančnega vodenja procesov je ta, da merimo izhod iz procesa (dejansko vrednost) ali stanje procesa, ga primerjamo z referenco (želena vrednost) in na osnovi razlike obeh določimo izhodno vrednost regulatorja oziroma vhod v proces, da se izhod iz procesa čim prej, in po možnosti brez oscilacij, približa referenci in tam tudi ostane. Zaradi dinamike in časovnih zakasnitev procesa je tovrstni princip regulacije včasih zelo zahteven in počasen. Pri raziskovalni tematiki gre za razvoj nove in inovativne metode vodenja procesov, kjer namesto odziva (izhoda) procesa vodimo takoimenovan “moment” procesa. Le-ta hkrati predstavlja končno (stacionarno) vrednost izhoda iz procesa in se tako pri regulaciji lahko “znebimo” dinamike procesa ter tako lahko dosežemo hitrejše in stabilnejše vodenje procesa.

 

Raziskovalna tematika 2: Nastavljanje regulatorjev na osnovi časovno-frekvenčnega neparametričnega opisa procesov

Za kakovostno nastavljanje parametrov regulatorjev ponavadi potrebujemo model procesa. Pred časom je bila na IJS razvita metoda nastavljanja parametrov regulatorjev (MOMI), ki temelji neposredno na časovnem odzivu procesa pri spremembi delovne točke. Slabost te metode je ta, da je relativno občutljiva na merilni šum in motnje v sistemu. V raziskovalni tematiki gre za razvoj metode, ki s pomočjo enostavne Fourierjeve analize časovnega odziva robustneje določi parametre regulatorja, hkrati pa tudi omogoči fino nastavljanje zaprtozančnega odziva.