Prof. dr. Aleš Švigelj

Diplomiral (1997), magistriral (2000) in doktoriral (2003) je na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Je višji znanstveni sodelavec na Odseku za komunikacijske sisteme na Institutu Jožef Stefan in redni profesor na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana. Eno leto je kot gostujoči znanstvenik raziskoval v Veliki Britaniji. Dobitnik Zlatega znaka Instituta Jožef Stefan. Njegovo raziskovalno področje obsega modeliranja, simulacije in načrtovanje naprednih telekomunikacijskih elementov, sistemov in storitev. Sodeloval je v več nacionalnih in mednarodnih projektih, tudi kot koordinator, vključno s projekti COST. Je soavtor več knjig ter poglavij knjig, soavtor enega ameriškega patenta in več kot 100 recenziranih člankov in konferenčnih prispevkov. Pod njegovim mentorstvom so štirje doktorski študentje uspešno zagovarjali svoje disertacije in nadaljujejo uspešno kariero v gospodarstvu.

Aleš_Švigelj
Raziskovalni program: Komunikacijska omrežja in storitve
Tema usposabljanja: Digitalni dvojček brezžičnih komunikacijskih omrežij z zavedanjem okolja

Raziskovalni program v okvitu katerega bo potekalo raziskovanje se ukvarja s komunikacijskimi omrežji in storitvami, s poudarkom na brezžičnih komunikacijah, ki so v zadnjih dveh desetletjih prodrle v vsa področja življenja in družbe. Mobilna omrežja 5G/6G in internet stvari z velikim številom novih tehnologij in povezanih naprav prevzemajo ključno vlogo pri digitalizaciji na vseh gospodarskih in družbenih področjih. Rast podatkovnega prometa in števila povezav v obstoječih brezžičnih in mobilnih omrežjih ter zahteve po novih razredih storitev pa so v zadnjem času razkrila vrsto omejitev v zvezi z upravljanjem raznoterih virov, ki so omejeni zaradi naravnih danosti, načina uporabe ali fizikalnih principov ter s tehnološkimi in ekonomskimi parametri. Bodoča brezžična komunikacijska omrežja zato potrebujejo nove, bolj učinkovite tehnike upravljanja z viri za zagotavljanje novih naprednih storitev.

Za doseganje inteligentne povezljivosti in integracije različnih aplikacij interneta vsega (IoE), kot so kinestatična komunikacija, nosljivo računalništvo, interakcija med človekom in računalnikom ter razširjena resničnost, so potrebne nove komunikacijske in senzorske rešitve, podprte z inovativnimi tehnologijami, ki lahko ustvarijo digitalni dvojček stvarnega sveta. V bodočih pametnih mestih ter industriji 4.0, kjer obstajajo obsežni sistemi s kompleksnimi relacijami in interakcijami med posameznimi gradniki, se predvideva, da je uporaba omrežja digitalnih dvojčkov primerna za predstavitev sveta v digitalni domeni. Digitalna domena mora tako vključevati digitalno kopijo celotnega življenjskega cikla komunikacijskega omrežja, da so izpolnjene zahteve za vsesplošno povezljivost, uporabniško izkušnjo, visoko zanesljivost in nizko zakasnitev. Mobilnost terminalov oziroma uporabnikov in vsesplošna uporaba brezžične tehnologije v komunikacijskih omrežjih zahtevata razvoj naprednih in umerjenih determinističnih/hibridnih modelov radijskih kanalov, ki so časovno spremenljivi in upoštevajo motnje ostalih radijskih omrežji. To bo zagotovilo pretok zaznavanja-vodenja-optimizacije med digitalno in fizično domeno ter posodabljanje stanja omrežja, z interaktivno dvosmerno preslikavo v realnem času ter odločitvami v sklenjeni zanki, ter tako privedlo do platforme za simulacijo delovanja in optimizacijo omrežja.

Omenjeno raziskovalno področje vključuje različne raziskovalne teme, ki lahko zadovoljijo kandidatov raziskovalni interes, vključno (vendar ne omejeno) z naslednjimi temami:

  • Digitalni dvojček, razvoj inovativnih gradnikov arhitekture, kot so gradniki omrežja, podatkovne zbirke, vmesniki, izbira lokacije računanja in povezave dvojčka med digitalno in fizično domeno.
  • Razvoj naprednih in umerjenih determinističnih/hibridnih modelov radijskih kanalov, veljavnih za vrsto frekvenčnih področji, ki bodo omogočili razvoj zanesljivih modelov digitalnih dvojčkov z zavedanjem okolja.
  • Modeliranje, simulacije in ovrednotenje digitalnih dvojčkov.
  • Teorija informacij za raziskovanje informacijsko-teoretičnih omejitev in temeljnih kompromisov v digitalnih dvojčkih.

Glede na kandidatovo predznanje in želje bo raziskovalna tema vključevala teoretični, računalniško simulacijski ali eksperimentalni pristop.