Iščem kandidata ali kandidatko, ki bo z uporabo matematičnega modeliranja preučeval delovanje ali razvoj izbranega podsistema našega planeta.
Kraška območja definirata vodotopnost kamninske podlage in pomemben delež podzemnega odtoka. Geomorfološka posledica tega so značilni kraški pojavi, hidrološka pa drugačne in pogosto presenetljive poti ter dinamika odtoka vode. Podzemne jame so pomembne za preučevanje Zemlje, saj nudijo zatočišče starim sedimentom in omogočajo dostop do njih, s čimer so vir podatkov. S preučevanjem jamskih sedimentov raziskujemo razvoj zemeljskega površja skozi čas, geološko zgodovino planeta in nekdanje podnebje. Jame so tudi nahajališča pomembnih arheoloških in paleontoloških ostankov, kraško podzemlje pa predstavlja edinstven habitat in je predmet intenzivnih bioloških raziskav.
Posebej zanimivi fizični procesi v kraškem podzemlju so pretok toplote in snovi (zrak, voda, ogljikov dioksid …) skozenj ter spreminjanje podzemlja skozi čas. Izpostavil bi dve možni raziskovalni temi:
- Modeliranje razvoja kraškega vodonosnika in nastanka jam. Razvitih je bilo že veliko modelov, vendar ima vsak od njih področje veljavnosti močno omejeno s predpostavkami, na katerih temelji. Lahko bi modelirali pri še neraziskanih vrednostih parametrov ali pa združili že raziskane drobce v širše veljavno celoto. Pri modeliranju na osnovi fizikalnih procesov računska zahtevnost z izboljševanjem natančnosti simulacij hitro narašča, zato bi te dragocene rezultate čim bolje izkoristili s statističnimi pristopi, s strojnim učenjem.
- Modeliranje pretoka zraka, vode ali toplote. Medtem ko so raziskave obnašanja vode zelo napredovale zaradi njenega gospodarskega pomena, sta zrak in toplota pogosto zapostavljena. Zrak si zasluži posebno pozornost, ker ogljikov dioksid, ki je ključen pri glavnem kraškem procesu raztapljanja karbonatnih kamnin, potuje z zračnimi tokovi. Zračenje podzemlja pomembno vpliva na koncentracijo CO₂ in posledično na razvoj krasa. Jamski sedimenti medtem hranijo dragocene podatke o preteklih podnebnih spremembah. Boljše razumevanje vpliva lokalnega jamskega okolja nanje bi nam omogočilo natančnejšo rekonstrukcijo podnebnih razmer v preteklosti, zato je pomembno raziskovati tudi podzemne temperature. Razvoj modela kroženja zraka in/ali toplote skozi izbrani kraški sistem bi bil pomemben doprinos k raziskavam. Pri modeliranju bi bilo smiselno čim bolj izkoristiti merske podatke, saj sodobna mikroelektronika omogoča lažje in natančnejše merjenje kot kadar koli prej.
Raziskovalno vprašanje bo prilagojeno vašim interesom. Ni nujno, da se nanaša izključno na kraško podzemlje, ampak lahko obravnava tudi kak drug pojav. Tematika je omejena na področja, kjer vam lahko s svojim znanjem in izkušnjami nudim ustrezno mentorstvo.
Od vas pričakujem:
- radovednost;
- nekaj ustreznega predznanja;
- tako vztrajnost kakor prilagodljivost v razumnem razmerju;
- delovno etiko – dovolj zavzetosti, a ne preveč;
- izpolnjevanje formalnih pogojev.